Kam se vpisati? Katero šolo izbrati? Je boljši izbor gimnazija ali strokovna šola? Morda poklicna? Je boljše izbrati šolo, ki je blizu ali šolo, ki je v drugem mestu? Po eni strani lahko izkušnje staršev pomagajo, po drugi strani pa so se časi precej spremenili in imajo dandanes otroci drugačne možnosti in odraščajo v drugačnem okolju.
Mladim, ki stojijo pred odločitvijo, se po glavi plete veliko vprašanj.
Če imajo nekateri že skoraj neverjetno jasno izdelano vizijo o svoji bodoči karieri, pa je večina njih v poplavi možnosti in informacij zmedena. Na vprašanje, kaj jih zanima, povedo, da nič ali pa jih zanima toliko stvari, da se ne znajo odločiti. Ali pa se odločijo in čez par dni premislijo. Čez par dni si premislijo še enkrat. In tako morda večkrat, dokler ne pride datum, ko je treba izpolniti prijavnico.
Da bi starši bili otrokom kar najbolje v pomoč in podporo, jih morajo najprej dobro poznati.
Z njimi so namreč od rojstva in le kdo bi lahko bolje poznal njihove lastnosti, spretnosti, interese, prednosti in slabosti, zmožnosti?! Načrtovanje kariere se ne začne v devetem razredu osnovne šole ali v četrtem letniku srednje. Začne se mnogo, mnogo prej, ko otroka opazujemo, prisluhnemo njegovim sanjam, mu pomagamo razvijati talente in spoznavati samega sebe. Vsak otrok je drugačen. Eden ima dobre komunikacijske spretnosti in rad nastopa, drug obvlada matematiko, tretji rad ustvarja, četrti je dober v športnih aktivnostih, zato je pomembno, da mu starši pokažejo, v čem je dober, namesto da mu vsiljujejo svojo odločitev.
Kaj lahko torej storijo starši?
- Realno naj ocenijo otrokove lastnosti in sposobnosti.
- Če opazijo, da so otrokove želje nerealne, naj mu pomagajo, da sam pride do uvida.
- Pomagajo naj otroku odkriti njegove interese tako, da mu omogočijo spoznati čim več poklicev, tudi tistega, ki ga sami opravljajo; vsakdo potrebuje prostor in čas, da odkrije, kaj si želi.
- Naj spodbujajo in motivirajo, da ob prvih izzivih otrok ne obupa.
- Skupaj z njim naj iščejo informacije, mu omogočijo obisk podjetij, sejmov, kariernih svetovalcev.
- Izrazijo naj svoje mnenje, nudijo podporo, a ne narekujejo odločitve – to naj prepustijo otroku.
Starši imajo svoj pogled na to, kaj pomeni biti uspešen, mladi pa svojega.
Starši delujejo zaščitniško v želji obvarovati svoje otroke pred napakami in pastmi, s katerimi so se nekoč morda sami morali soočiti. A s tem jih lahko prikrajšajo pri njihovi osebni rasti in razvoju. Najboljše, kar lahko naredijo, je to, da z njimi negujejo zdrav in zrel odnos. Ne glede na to, kam jih bo njihova poklicna pot v življenju zanesla, bodo zaradi zdravih temeljev močnejši.
V Kariernem Placu – Kariernem centru za mlade smo po predhodni najavi mladim na voljo za individualno svetovanje, testiranje, informiranje in pogovor
Za vas piše:
SABINA ZUPAN
Po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka z večletnimi izkušnjami na področju vseživljenjske karierne orientacije. Na dosedanji poklicni poti je vodila delavnice za brezposelne, usposabljala mentorje v invalidskih podjetjih, ocenjevala delovna mesta v podjetjih, vodila program zaposlitvene in poklicne rehabilitacije ter program aktivne politike zaposlovanja. Je tudi karierna svetovalka in NPK svetovalka ter izvaja individualna svetovanja za lažjo izbiro šole, študija ali poklica. Njen cilj je ljudi opolnomočiti, jih motivirati in aktivirati. Trenutno vodi projekt Karierni Plac – Karierni center za mlade, ki vključuje mlade med 6. in 19. letom, starše ter strokovne delavce. S tem projektom združuje svojo željo in ljubezen do dela z mladimi ter znanja in bogate izkušnje zadnjih let. Stremi k temu, da bi mladi prihajali na trg dela bolj pripravljeni, bolj kompetentni in tako posledično tudi bolj zaposljivi.

Sodelavci o Sabini:
- Družabna, usmerjena v ljudi, rada spoznava nove kraje in obzorja, zelo dobra fotografinja.
- Je poosebljena natančnost in skrbnost v vseh ozirih.
- Včasih deluje strogo, a ima veliko srce. Čarobne trenutke v naravi zna odlično ujeti v foto-objektiv.
Sabina je dosegljiva na:
030 722 066