Vpliv prostora na produktivnost učenja

Fizični dejavniki spadajo med zunanje dejavnike šolske uspešnosti in pomembno vplivajo na produktivnost, a so pogosto zanemarjeni. Fizični delovni prostor je tisti, ki ga vidite, se ga dotikate in vonjate. Delovni prostor lahko pozitivno vpliva na vašo osredotočenost, počutje, motivacijo, učenje, itd. Pomembno je predvsem kako se v delovnem prostoru počutite, dobro počutje učencev pa je močno povezano s produktivnostjo in uspešnostjo. Glede na to, da učenci želite čas učenja čim bolj izkoristiti je ključno, da učni prostor izpolnjuje ustrezne fizikalne pogoje. Vsa priporočila so seveda koristna, zavedamo pa se, da vsaka oseba razvije svoj slog učenja.

STOL

Zbranost izboljša aktivno učenje, zato je bolje, da se učite sede in med učenjem ne ležite udobno zleknjena na sedežni ali postelji. S tem je še posebej pomemben stol, na katerem sedite med učenjem. Stol naj predvsem nudi zadostno podporo hrbtu in naj bo udoben, oblazinjen, ergonomsko oblikovan in lahek. Najboljši so stoli, kjer se ločeno premikata tako zgornji del oz. naslonjalo kot tudi spodnji del oz. sedež. Pomembna je tudi velikost stola, saj mora biti le-ta sorazmerna višini učenca. Če so stoli previsoki, učenci ne morejo z nogami doseči do tal, kar ustvarja pritisk na zadnjo stran stegenskih mišic in negativno vpliva na kroženje krvi po telesu. Stoli pravilne velikosti predstavljajo boljše udobje in zato so najboljši pisarniški stoli, ki omogočajo prilagajanje – če so le-ti pravilno prilagojeni, povzročajo manj bolečin v hrbtu in boljšo držo.

FUN FACT: Slovenski arhitekt Jože Plečnik je za Narodno-univerzitetno knjižnico v Ljubljani z namenom načrtoval trde neudobne lesene stole, ker je menil, da ležerno sedenje na udobnem stolu ne omogoča učinkovitega dela in uspešnega učenja.

SVETLOBA IN OSVETLITEV

Osvetlitev delovnega prostora je eden izmed ključnih fizičnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultate učencev, saj dobro osvetljen delovni prostor pomaga ustvariti boljše razpoloženje in povečuje produktivnost. Številne študije kažejo na povezavo med ustrezno razsvetljavo in viri osvetlitve ter dosežki in angažiranostjo učencev. Najbolj zaželena je naravna svetloba, vendar je zanašanje na zgolj to nepraktično, zato morate imeti ob delovni površini vedno primerno svetilo, ki omogoča primerno in zadostno osvetlitev. Pri desničarjih naj bi svetloba padala na delovno površino z desne, pri levičarjih pa z leve strani.

TEMPERATURA IN ZRAČNOST

Na produktivnost učenja vplivata tudi fizikalna dejavnika temperatura in prezračenost delovnega (učnega) prostora. Kakovost zraka velja za zelo pomemben kriterij kvalitetnega delovnega prostora, saj je potrebno zagotoviti ustrezno količino kisika. Dobro prezračenost lahko zagotovite z odpiranjem oken v rednih časovnih intervalih (5-10 minut na vsake tri ure) ali z intenzivnim zračenjem, pri katerem odprete vsa okna in vrata ter tako ustvarite prepih. Prav tako je v delovnem prostoru pomembna ustrezna temperatura, katera naj bi se za učinkovito učenje gibala med 20 °C in 24 °C, nikakor pa naj ne bi presegala 25 °C.

VPLIV HRUPA IN GLASBE

Študije kažejo, da raven hrupa v učnem prostoru negativno vpliva na vse učence, zlasti na učence s posebnimi potrebami. Hrup je ena izmed glavnih distrakcij v delovnem okolju in velja za enega izmed glavnih razlogov za zmanjšano produktivnost, saj vpliva predvsem na zmanjšanje koncentracije in posledično lahko poveča število napak. Za dvig produktivnosti strokovnjaki na področju prelagajo tišino, beli šum (npr. zvok valov, vetra, ptic) ali klasično instrumentalno glasbo. Znano je, da Mozartova glasba pospešuje miselne procese in kreativnost, tudi baročna glasba ima pozitiven vpliv na produktivnost. Po drugi strani pa ima negativen vpliv na produktivnost poslušanje vokalne glasbe, saj besedila v glasbi predstavljajo moteč faktor, ki možgane prisili v procesiranje teksta in zmanjšuje pozornost pri izvedbi dela.

DELOVNA POVRŠINA

Naslednji element delovnega prostora, ki vpliva na učinkovitost učenja, je delovna površina. Slednja je zelo odvisna od osebnih preferenc in posameznikovega načina učenja, tako da preprostega »recepta« za oblikovanje najbolj primerne delovne površine, ki bi najintenzivneje stimulirala posameznikovo storilnost, ni. Kljub temu pa poznamo nekaj osnovnih smernic, ki pozitivno učinkujejo ne glede na posameznikov slog učenja in sicer študije izpostavljajo pomen urejenosti, organiziranosti in dovoljšne količine prostora na delovni površini. Pomankanje prostora vodi v nered in nepreglednost učnega materiala, kar bistveno otežuje sam proces učenja, zato je pomembna ustrezna prostorska organizacija vseh potrebnih učnih pripomočkov. Pomembno je, da vam delovna površina nudi pogoje za nemoteno, produktivno in uspešno učenje, kar je v primeru prostorske stiske in neorganiziranosti v veliki meri onemogočeno.

 VPLIV BARV

Med dejavnike delovnega okolja, ki tako ali drugače vplivajo na učinkovitost učenja, spadajo tudi barve – in sicer imajo na učenje največji vpliv barve sten prostora, v katerem se učite. Vsaka barva ima svoje značilnosti in psihološke vplive, ki pozitivno oziroma negativno vplivajo na vaša čustva, razpoloženje in nenazadnje tudi na produktivnost in stopnjo kvalitete učenja. V nadaljevanju predstavljamo psihološki vpliv posameznih barv sten prostora ter potencialno primernost za učenje.

• Rdeča barva načeloma sproža nelagodje in nepotrpežljivost, zato rdeče obarvana stena navadno ni najprimernejša izbira (rožnata barva kot »mešanica« rdeče in bele barve deluje veliko bolj sproščujoče kakor rdeča barva).
• Oranžna in rumena barva spadata v skupino vedrih barv in spodbudno delujeta na možgane. Še posebej rumena barva krepi um, bistroumnost, povečuje razsodnost in izboljšuje spomin. Zato stene v odtenkih rumene barve uvrščamo med psihološko najučinkovitejše barve za učenje.
• Zelena in modra barva sta umirjeni barvi, ki v ustreznih odtenkih ustvarjata zelo dobro učno atmosfero. Zelena barva nas navdaja z udobjem in sproščenostjo, modra barva pa v svetlejših odtenkih spodbuja umski nadzor in ustvarjalnost, zato sta to pogosti in zelo primerni izbiri barve sten učnega prostora.
• Vijolična barva ima pozitivne pomirjajoče učinke in predstavlja kreativnost, imaginacijo in spiritualnost. Posledično lahko v primernih odtenkih zelo pozitivno vpliva na sam proces učenja.
• Bela in ostale zelo svetle barve (bež) so zelo pogosta izbira barv sten, saj čistost teh barv pozitivno vpliva čustveno ravnotežje posameznika in zato ustvarijo relativno primerno učno »vzdušje«.
• Črna barva (v manjši meri siva) ustvari občutek turobnosti in mračnosti, posledično je iz vidika produktivnosti učenja relativno neustrezna barva.

Ne smemo pa prezreti tudi subjektivnega faktorja, ki narekuje, da ima vsak svoj individualni okus, torej sebi najustreznejšo barvo, ki mu ugaja ne glede na njene objektivne psihološke značilnosti.

MOTEČI DEJAVNIKI

V današnjem času glavne moteče dejavnike predstavljajo elektronske naprave (računalnik, pametni telefon, tablični računalnik, televizija, itd.). Sicer je sam proces učenja z digitalizacijo skoraj vseh elementov izobraževalnega sistema in nemotenim dostopom do interneta ter neomejenih količin podatkov bistveno lažji, po drugi strani pa elektronske naprave predstavljajo enega izmed največjih sovražnikov produktivnega učenja. Problem mladih generacij je predvsem »obsedenost« z elektronskimi napravami, na katerih preživijo nepredstavljive količine časa. Zato je z delovnega prostora potrebno umakniti vse elektronske naprave, ki jih ne potrebujete med učenjem. Sam delovni prostor je ustrezno »pripravljen«, ko na delovni površini ni nobenega motečega dejavnika oz. naprav, ki bi z najrazličnejšimi sporočili, piski in zvonjenjem preusmerjale pozornost in zmanjšale produktivnost in kvaliteto učnega procesa.