Čuj, čuječnost pomaga!

Čuječnost (ang. mindfulness) je nepresojajoče zavedanje sedanjega trenutka. Je način zavedanja svojega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. V stanju čuječnosti je naša pozornost usmerjena na trenutno izkušnjo, pri čemer je odsotno kakršnokoli vrednotenje le-te. Pri izvajanju čuječnosti je pomembno, da se zavedamo svojih misli, čustev, telesnih občutkov in zunanjega dogajanja, brez da bi se poskušali doživljanju izogniti, ga zadržati ali spreminjati. Tako pričnemo opažati stvari, ki jih po navadi ne bi, ker so naše misli preveč zaposlene s prihodnostjo ali preteklostjo. S prakticiranjem čuječnosti vračamo pozornost na dogajanje tukaj in zdaj.

Raziskave kažejo, da redno izvajanje prakse čuječnosti vodi do pogostega doživljanja notranjega miru, dobrega počutja, višjega vrednotenja samega sebe, zmanjšanja stresa, tesnobe in depresivnosti.

To spretnost usmerjanja pozornosti na sedanji trenutek lahko krepimo na različne načine, ki jih razdelimo med neformalne in formalne tehnike.

Neformalne tehnike čuječnosti – čuječi smo pri opravljanju vsakodnevnih opravil (pogovor, kuhanje, prehranjevanje).

Formalne tehnike čuječnosti – usmerjanje in ohranjanje pozornosti na dogajanje v sedanjem trenutku razvijamo namerno. Tako krepimo stanje bivanja in ne stanje delovanja. V to skupino tehnik sodijo meditacije dihanja, meditacije v sedečem ali ležečem položaju, meditacije v gibanju (raztezanje, hoja).

Vaja Prelet telesa v mislih (5-10 min)

• Udobno se namestimo. Naredimo šest počasnih globokih vdihov in izdihov. Pozornost usmerimo na občutke, ki jih doživljamo v telesu.
• V času enega vdiha in izdiha opazujemo občutke v stopalih.
• Ob naslednjem vdihu in izdihu smo pozorni na občutke v spodnjem delu nog.
• Na enak način nadaljujemo navzgor po telesu. Osredotočimo se na zgornji del nog, boke, spodnji del trupa, zgornji del trupa, ramena, roke, dlani, vrat in glavo. Z vsakim vdihom in izdihom poskušamo začutiti posamezen del telesa in opazujemo občutke, ki se pojavljajo.
• Normalno je, da ob tem misli odtavajo stran. Ko se tega zavedamo, preusmerimo pozornost nazaj na občutke v posameznem delu telesa.
• Na koncu občutimo telo kot celoto in ob tem naredimo nekaj vdihov in izdihov.