V glavnem, po pamet’ z družabnimi omrežji!

Socialna omrežja so bila ustvarjena za virtualno druženje ljudi in to do določene mere tudi omogočajo. Poleg tega imajo socialna omrežja veliko prednosti, saj si življenja brez njih skoraj ne predstavljamo. Zamislite si, kako bi bilo, če bi prijatelje vabili na kavo v pismih. Vseeno si lahko postavimo vprašanje, ali prednosti družabnih omrežij pretehtajo nad njihovimi negativnimi vidiki.

Socialna omrežja niso vedno socialna

Socialna omrežja ne prikazujejo resničnih človeških odnosov in interakcij ter ne pomagajo pri razvijanju socialnih veščin mladostnikov. Omogočajo komunikacijo, ki je zelo površinska, saj pri njej ne vidimo telesnih in obraznih izrazov sogovornika. Prav tako ga ne slišimo in posledično težko prepoznamo, kako se počuti, ali uporablja sarkazem, je mogoče razburjen.

Socialna omrežja in depresija pri mladostnikih

Večina težav, ki so povezane z družabnimi omrežji, izhaja iz njihove prekomerne uporabe. Več časa kot preživimo na družabni omrežjih, bolj se izgubljamo v internetu in pozabimo na resnični svet. Mladostniki, ki na dan na socialnih omrežjih preživijo več kot 3 ure, so bolj izpostavljeni težavam duševnega zdravja. K temu prispevajo različne vsebine s katerimi se na socialnih omrežjih srečujejo – rasizem, sramotenje telesa, nerealna pričakovanja, spletno ustrahovanje itd.. Predvsem nerealna pričakovanja in spletno ustrahovanje vplivata na pojav tesnobe, depresije in občutka manjvrednosti.

Lažne informacije

Socialna omrežja vsebujejo veliko lažnih informacij oz. fake news. Kljub temu, da so objave večinoma nadzorovane, ljudje vedno najdejo način za širjenje takih novic. Igra Bad News vam omogoča, da se postavite v vlogo nekoga, ki širi lažne novice in dobite vpogled v način, ki ga taki posamezniki pri širjenju vsebin uporabljalo. Prav tako boste po odigrani igri do določenih vsebin in novic po vsej verjetnosti bolj kritični.

Kaj storiti?

Glede na to, da težave izhajajo predvsem iz prekomerne uporabe socialni omrežij, je dobro, da nadzorujemo čas, ki ga preživimo na njih. Večina telefonov omogoča, da sledimo svojemu »screen time-u« in si celo nastavimo časovni limit, ki smo ga pripravljeni na dan nameniti določeni aplikaciji.

Prav tako je bolje, da več časa namenite pogovorom v živo, saj socialna omrežja ne nadomeščajo človeških interakcij. Kot omenjeno, je komunikacija površinska, saj sogovornika ne vidimo in ne slišimo. Z neposredno komunikacijo se učimo prepoznavanja čustev in izrazov, ki so z njimi povezani. Na podlagi prepoznave čustev, ki jih doživlja sogovornik, smo se sposobni tudi primerno odzvati. Tega nam komunikacija prek socialnih omrežji ne omogoča.  Preko neposrednih stikov se tudi lažje spoprijemamo z osamljenostjo.

Čas, ki ga preživimo na socialnih omrežji, je poleg za komunikacijo smiselno nameniti tudi za sledenje ljudem, ki nas navdihujejo in se od njih lahko česa naučimo. Prek družabnih omrežji se lahko tudi izobražujemo, saj obstaja veliko strani, ki objavljajo poučne vsebine.