METODA ODOBRAVAJOČEGA POIZVEDOVANJA

Predpostavke metode so:

• Vsak posameznik je v nečem dober.
• Tisto, na kar se osredotočamo, postaja naša realnost.
• Realnost ustvarjamo v danem trenutku – obstaja več kot ena realnost.
• Način, na katerega postavljamo vprašanja, usmerja delovanje posameznika in skupine.
• Posamezniki se podajajo na pot v prihodnost z večjim zaupanjem in pogumom, kadar integrirajo tudi dele preteklosti.
• Kadar integriramo preteklost, integrirajmo tisto, kar je bilo v njej najboljše.
• Pomembno je, da cenimo raznolikosti.
• Jezik, ki ga uporabljamo, ustvarja našo realnost.

Kdaj je ta metoda učinkovita?

AI je kot metoda učinkovita, kadar potrebujemo različne vidike, ali ko želimo začeti nov proces s svežo in novo perspektivo. Metoda lahko pomaga učencem, ki so obtičali v tem, »kar obstaja«, da naredijo korak naprej v to, »v kar se lahko razvije«, in česar si želijo. Metodo lahko uporabljamo pri individualnem ali skupinskem delu z učenci.

Običajen potek procesa te metode:

Lahko jo izvedemo kot krajši ali daljši strukturiran proces v petih fazah:

a)  Opredelitev (Definition): Z vprašanjem učenca povabimo k izkristaliziciji fokusa (spodbudno, a provokativno vprašanje, ki bo usmerjalo proces).

Vprašanja, ki jih ob tem lahko uporabimo, so:

• Kaj želiš, da danes skupaj raziščeva?
• Katero vprašanje imaš v povezavi z izbiro poklica oziroma šole?
• Katero področje karierne orientacije te najbolj zanima: spoznavanje samega sebe, informiranje, načrtovanje?
• Na katerem razpotju trenutno stojiš?
• Kako vidiš sebe v tem trenutku v povezavi z izbiro šole/poklica in kje si želiš biti v prihodnosti?

Učenec lahko tudi nariše dve sliki: sliko sebe v sedanjosti in sliko sebe v prihodnosti. V naslednjih fazah pa skupaj raziskujeta korake, kako lahko doseže želeno prihodnost.

b)   Odkrivanje (Discovery): Poiščemo močna področja posameznika, znanja, veščine, ki jih učenec že ima.

Vprašanja, ki jih ob tem lahko uporabimo, so:

• Kakšne so tvoje prednosti –  v čem si dober?
• Kaj te veseli oziroma kaj rad počneš?
• Kateri predmeti v šoli te zanimajo?
• Katere tri stvari so ti res pomembne v življenju?
• Kaj te razveseli? Kaj razžalosti?
• Če bi kot odrasel bil slaven? Po čemu si želiš biti prepoznan?
• Na kaj si v življenju najbolj ponosen?

c)   Sanjanje (Dream): Učenec si predstavlja, kaj si želi doseči/postati v prihodnosti. Pri tem ga spodbujamo, da se ne omejuje, ampak resnično razišče svoje želje, znanje, ki jih v prihodnosti želi osvojiti.

Vprašanja, ki jih ob tem lahko uporabimo, so:

• Kakšen je tvoj idealen poklic? Kako izgleda tvoj delovni dan?
• Če bi napisal pismo sebi v prihodnosti … Kaj bi si napisal?
• Če bi vedel, da ti ne more spodleti … Kaj si želiš početi, raziskovati, se naučiti, delati?
• Kaj bi se rad naučil oziroma preizkusil?
• Postavi se v prihodnost. Kaj vidiš v povezavi s svojo šolo oziroma poklicem?

d)   Oblikovanje (Design): Učenec načrtuje konkretne korake, procese in izbere prioritete. Kot šolski strokovni delavec ga pri tem podpremo in mu stojimo ob strani.

Vprašanja, ki jih ob tem lahko uporabimo, so:

• Kaj želiš narediti najprej in kaj potem?
• Čemu si želiš dati prednost oziroma kaj ti je najbolj pomembno?
• Kaj lahko narediš, da dosežeš svoje želje/cilje?
• Katere konkretne korake si pripravljen narediti?
• Kdo ti lahko pomaga pri tem, da dosežeš želeno?

e)   Izvajanje (Delivery): Učenec izvaja predlagani načrt.

Vprašanja, ki jih ob tem lahko uporabimo, so:

• Kako boš vedel, da si na pravi poti?
• Do kdaj si želiš narediti dogovorjeno? Kakšen je tvoj končni datum?
• Kako boš na svoji poti proslavil to, kar ti bo uspelo? Kje in kako lahko najdeš svojo moč takrat, ko vse ne bo šlo tako, kot si si želel?
• Kako ti lahko jaz stojim ob strani?
• Kdaj želiš, da se spet vidiva in pregledava, kako dobro ti gre to, kar si načrtoval?