Ljubljana, 21. oktober 2026 – Kako bodo umetna inteligenca, robotika in digitalizacija spreminjale poklice ter katere kompetence bodo mladi potrebovali v prihodnosti? O teh vprašanjih so razpravljali na okrogli mizi Poklici prihodnosti: katere kompetence potrebujemo, preden nas prehiti prihodnost?, ki je potekala v okviru dogodka IMPULZ 2026 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Na okrogli mizi so sodelovali Jana Rožanc z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Andreja Glavač iz Kariernega Placa – Kariernega centra za mlade+(Cene Štupar – CILJ), Brigita Gorjup iz Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje, dr. Borut Čampelj z Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino ter Tina Kastelic iz podjetja Kompetenca.si. Pogovor je moderirala Irena Ivanuš iz ZRS Bistra Ptuj.
Prihodnosti ne moremo napovedati z gotovostjo
Na vprašanje, ali že vemo, kateri poklici in kompetence bodo zaradi tehnološkega razvoja izginili, je Andreja Glavač odgovorila v oklepaju: »Zaenkrat še ne.«
Njen odgovor poudarja, da prihodnosti sveta dela ne moremo z gotovostjo napovedati. Številni poklici se bodo spreminjali, nastajali bodo novi, spreminjale pa se bodo tudi zahteve glede znanja in spretnosti. Zato je pomembno, da mladih ne usmerjamo zgolj na podlagi napovedi o poklicih prihodnosti, temveč jim omogočamo raziskovanje različnih kariernih poti ter razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti, sodelovanja in sposobnosti prilagajanja.
Poklice je treba spoznati tudi v praksi
V Kariernem Placu – Kariernem centru za mlade+ mladim pomagamo odkrivati interese, prepoznavati lastne potenciale in spoznavati poklice skozi neposredne izkušnje. Med dejavnostmi so senčenje poklica na delovnem mestu (job shadowing), dnevi odprtih vrat ter srečanja s predstavniki različnih poklicev in delodajalci.
Pomemben del kariernega svetovanja je tudi oseben odnos. Evalvacije dejavnosti kažejo, da mladi cenijo predvsem to, da so slišani, razumljeni in vzeti resno. Digitalna orodja lahko ponudijo nove možnosti, vendar ne morejo nadomestiti pristnega človeškega stika.
Na ARENI TEHNOLOGIJ 2026 tudi praktično spoznavanje poklicev
Obiskali smo Areno tehnologij, kjer smo spoznavali svet znanosti, tehnologije in inovacij. Preizkusili smo se v različnih interaktivnih dejavnostih ter odkrivali napredne tehnologije s področij robotike, umetne inteligence, virtualne resničnosti in energetike. Dogodek je predstavil inovacije slovenskih podjetij in raziskovalnih ustanov ter pokazal, kako tehnologija oblikuje našo prihodnost.
Karierni Plac – Karierni center za mlade+(Cene Štupar – CILJ), se je na dogodku predstavil tudi z interaktivnimi dejavnostmi na razstavnem prostoru. Mladi so ob izdelovanju priponk raziskovali svoje kompetence, vrednote in osebne prednosti. V aktivnosti Izumitelj poklica prihodnosti, ki so jo pripravili v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana, pa so si zamislili nove poklice ter razmišljali o znanjih in spretnostih, potrebnih za njihovo opravljanje.
Preizkusili so tudi virtualna očala za spoznavanje poklicev ter se seznanili z možnostmi senčenja poklicev na delovnem mestu in individualnega kariernega svetovanja.
Mladim pomagajmo raziskovati prihodnost
Čeprav prihodnosti poklicev ne moremo napovedati z gotovostjo, lahko mladim pomagamo, da se nanjo pripravijo z raziskovanjem, praktičnimi izkušnjami, vseživljenjskim učenjem in premišljenim odločanjem.
Karierni Plac – Karierni center za mlade+ mladim pomaga pri raziskovanju interesov, spoznavanju poklicev, prepoznavanju kompetenc ter sprejemanju premišljenih odločitev o nadaljnji izobraževalni in poklicni poti. Cene Štupar – CILJ je vodilni partner projekta Karierni Plac – Karierni center za mlade+.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Projekt se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifičnega cilja ESO4.5 »Izboljšanje kakovosti, vključenosti, učinkovitosti in relevantnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela, vključno s potrjevanjem neformalnega in priložnostnega učenja, da bi podprli pridobivanje ključnih kompetenc, tudi podjetniških in digitalnih veščin, ter s spodbujanjem uvedbe dualnih sistemov usposabljanja in vajeništev«.
