Poročilo o izvajanju projekta, 19. 12. 2017
“Izvajanje programa Začetna integracija priseljencev in izvajanje programa,
prilagojenega na podlagi javno veljavnega programa Slovenščina kot drugi in tuji jezik” projekt, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje in Ministrstvo RS za notranje zadeve – zaključek projektnih aktivnosti 30. junij 2018. Vpis ni več možen.
Zapisala: Alida Zagorc Šuligoj, vodja projekta
Ključni izziv projekta “Izvajanje programa Začetna integracija priseljencev in izvajanje programa, prilagojenega na podlagi javno veljavnega programa Slovenščina kot drugi in tuji jezik” je priseljence, ki prihajajo iz tretjih držav in osebe s priznanim statusom mednarodne zaščite, naučiti slovenski jezik na osnovni ravni (po SEJO raven A2 – B1) na način, da se jih ob učenju jezika aktivno seznanja z zgodovino, značilnostmi slovenske kulture, ustavno ureditvijo Republike Slovenije in spodbuja integracijske procese ter medkulturni dialog.
Cilji projekta:
- Priseljencem zagotoviti znanje slovenskega jezika, ki je potrebno za sporazumevanje na preživetveni ravni in ga nadgraditi na raven, ki se zahteva za pridobitev javnoveljavnega certifikata o znanju slovenskega jezika kot drugega in tujega jezika na osnovni ravni. Z javnoveljavnim certifikatom iz znanja slovenščine na osnovni ravni se izkazuje znanje jezika, ki je zahtevano za pridobitev slovenskega državljanstva in opravljanje določenih poklicev.
- V proces učenja slovenskega jezika integrirati vsebine iz življenja in dela, ki krepijo integracijo priseljencev v slovensko družbo.
- Priseljence spodbujati k aktivnemu sodelovanju in vključevanju v vse procese izvajanja programa (nastopi na prireditvah, predstavitve kulture in matičnih držav, vodenje medkulturnih delavnic, pomoč drugim priseljencem, razvoj socialnih veščin in kompetence učenje učenja, …).
- Priseljence motivirati za vseživljenjsko učenje in prenos znanj med različnimi kulturami in generacijami ter znotraj družine.
Poglavitne projektne aktivnosti so:
Svetovanje priseljencem pred vključitvijo v program:
- uvodni razgovor s testiranjem predhodno pridobljenega znanja slovenščine;
- priprava osebnega izobraževalnega načrta.
Vključevanje povprečno 100 priseljencev mesečno v program Začetne integracije priseljencev (60/ 120/180 ur) glede na:
- jezikovno skupino (Slovani, Neslovani);
- izobrazbo;
- stanje pismenosti (v maternem jeziku in latinici);
- časovno razpoložljivost (dopoldanski, popoldanski, večerni in izmenični termini tečajev – intenzivni tečaji (štiri krat tedensko po 4 pedagoške ure).
Svetovanje priseljencem med izvajanjem programa:
- dnevno spremljanje prisotnosti udeležencev tečajev;
- tedensko poročanje o prisotnosti oseb s priznanim statusom mednarodne zaščite na tečaju naročniku projekta, Ministrstvu za notranje zadeve;
- spremljanje napredka udeležencev po 60-urah, 120-urah;
- posredovanje povratne informacije udeležencem o pridobljenem znanju glede na standarde znanja programa Slovenščina kot drugi in tuji jezik – osnovna raven po 170-urah.
Vključevanje oseb s priznanim statusom mednarodne zaščite v nadaljnje jezikovno izobraževanje (120 ur) na podlagi preverjanja znanja v 180-urnem programu, prepoznani potrebi po učni pomoči zaradi učnih težav in potrebi po mediatorju.
Svetovanje priseljencem po zaključku programa:
- prijava na Izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni;
- pomoč osebam s priznanim statusom mednarodne zaščite pri uveljavitvi pravice do dodatnih 100 ur (prošnja udeleženca, poročilo profesorjev in mnenje izobraževalne organizacije);
- vključevanje priseljencev v druge brezplačne programe, ki so financirani iz proračuna Republike Slovenije in/ali Evropskega socialnega sklada in/ali drugih virov.
Vključevanje oseb s priznanim statusom mednarodne zaščite v nadaljnje 100-urno jezikovno izobraževanje.
Organizacija obiskov drugih institucij: muzeji, galerije, gledališča, Državni zbor, knjižnice, zaposlitveni in knjižni sejmi, prostovoljstvo (npr. pogozdovanje, skrb za čistočo v mestu, Dan za spremembe,…), Zavod za zaposlovanje, zdravstveni dom. Spoznavanje lokalnega okolja: parki, naravna in kulturna dediščina. Spoznavanje drugih vključenih v izobraževanje odraslih: spodbujanje sodelovalnega učenja (npr. izmenjava izkušenj z drugimi iskalci zaposlitve, mladimi podjetniki, zaposlenimi, starejšimi prebivalci, učenci in dijaki).
Vodenje strokovnega aktiva profesorjev slovenščine kot drugega in tujega jezika, ki poučujejo v projektu:
- timski sestanki in delavnice;
- samoevalvacija dela učiteljev;
- skrb za kakovost (uvajanje izboljšav na podlagi samoevalvacije);
- profesionalni razvoj kadrov;
- spremljanje novosti v stroki;
- prenos dobrih praks med profesorji (kolegialne hospitacije);
- prenos dobrih praks iz tujine in drugih organizacij.
Priprava prilagojenih izvedbenih načrtov in učnih gradiv. Prenos znanja na druge izobraževalne organizacije.
Tesno sodelovanje z naročnikom (mesečno poročanje o izvedenih aktivnostih) in načrtovanje prihodnjega dela.
Spremljanje porabe finančnih sredstev – posebno stroškovno mesto. Evalvacija projektnih aktivnosti.
Skrb za promocijo, informiranje in obveščanje javnosti o financerju projekta in projektnih aktivnostih.
Pričakovani rezultati:
V dveh letih in 10 mesecih bo v brezplačne programe učenja slovenščine vključenih najmanj 1600 priseljencev.
Osebe s priznanim statusom mednarodne zaščite so vključeni prednostno (najkasneje v roku enega meseca od datuma prijave).
Najmanj 50% vključenih priseljencev se bo zaradi pozitivne izkušnje z učenjem slovenščine in pridobljenim znanjem jezika odločilo za nadaljnje vključevanje v različne brezplačne programe vseživljenjskega učenja.
Najmanj 50% vključenih priseljencev bo pristopilo k Izpitu iz znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika – osnovna raven, ki ga izvaja Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Filozofska fakulteta.
Udeležba priseljencev v izobraževanju odraslih vpliva na izboljšanje življenjskega standarda priseljencev, saj širijo svojo socialno mrežo, so bolj samozavestni in samostojni, pridobljeno znanje prenašajo na druge v družini, lažje sodelujejo z drugimi v okolju, vključujejo se na trg dela in bolj kvalitetno preživljajo prosti čas.
Projekt je zanimiv, ker je večina projektnih aktivnosti osredotočenih na udeleženca in njegovo počutje v izobraževalnem procesu. Program se izvaja na štirih zahtevnostnih ravneh znotraj katerih se izvajajo še dodatne individualne prilagoditve udeležencem. Dostopnost, pozitivna naravnanost in fleksibilnost strokovnih delavcev ter udeležencem prilagojeno učenje omogočajo priseljencem, da se izobražujejo v sproščenem učnem okolju in na način, kjer so stiki z večinskim prebivalstvom realnost in praksa. Cene Štupar – CILJ je tudi družinam udeležencev prijazno podjetje, saj tečaji potekajo dopoldne, sredi dneva, zgodaj popoldne in zvečer.
Udeleženci se naučijo vodenja lastnega učenja, znanja, ki je prenosljivo na druge oblike vseživljenjskega učenja. S pomočjo sprotne samoevalvacije učnega napredka, ki se izvaja po vsakem učnem sklopu, udeleženci aktivno pristopijo k učenju in postanejo samokritični. Stalno spremljanje pripomore tudi k pravočasnemu odkrivanju težav, ki temelji na zbranih dokazih o učenju – zbirna mapa izdelkov udeleženca. Vsaka izvedena aktivnost ima točno določene cilje, ki so zapisani v prilagojenem učnem gradivu.
Inovativno učno okolje v izobraževalni organizaciji Cene Štupar – CILJ priseljencem odpira tudi druge možnosti za aktivno vključevanje v slovensko družbo. Cene Štupar – CILJ izvaja aktivnosti, ki predstavljajo podporno okolje za razvoj družbeno odgovornega podjetništva (D’Plac), medkulturno in medgeneracijsko sodelovanje (N’š Plac – Večgeneracijski center). Prav tako lahko vsi udeleženci svoje znanje utrjujejo v Središču za samostojno učenje (SSU), prostoru, ki je namenjen samostojnemu učenju in je opremljen z IKT in učnimi gradivi. Vsem udeležencem je pred, med in po izobraževanju na voljo tudi brezplačna svetovalna dejavnost, ki jo izvajajo svetovalci v Svetovalnem središču Osrednjeslovenske regije s sedežem v prostorih javnega zavoda Cene Štupar – CILJ.
