MLADI IN STAREJŠI V PODJETJIH. KATERI SO ZA PODJETJE BOLJ DRAGOCENI?

Mladi so taki… Starejši so taki… Za generacijo X je značilno to, za generacijo Z je značilno ono. Naj že na začetku povem, da to ne bo razmišljanje o značilnostih enih in drugih. O tem je bilo že ogromno napisanega. To bo tekma. Tekma med enimi in drugimi na igrišču IKT kompetenc. Bolje rečeno tekma s stereotipi o enih in drugih.

 

Poznate mit o digitalnih domorodcih?

 

Govori o tem, da naj bi bili mladi danes že v izhodišču opremljeni z vsem znanjem in veščinami, ki jih potrebujejo za delo z računalnikom. Praktično od zibelke dalje jih spremljajo takšni in drugačni »touch« zasloni, da o ostalih pametnih napravah niti ne govorimo.

 

Poskušajmo si v misli priklicati nekoga od svojih starejših sodelavk/sodelavcev, ki se digitalizacije branijo kot hudič križa. Naloga verjetno ni pretežka, a ne? Gotovo vsak od nas pozna kakšno tako osebo, ki bi rada delala še vse po starem, ker so tako pač najbolj navajeni.

 

So starejši zaposleni res ovira za digitalno preobrazbo podjetja?

 

Ko pride v podjetju do ideje, da bi enega od procesov po novem spremljali preko nove platforme ali aplikacije, običajno starejši niso tisti, ki bi stali v prvih linijah in dvigali roke, da se oni tudi želijo tega naučiti. Težje se lotijo tudi zaradi tega, ker mislijo, da mladi digitalni domorodci to že itak vse znajo. Pa znajo res?

 

Mlajše generacije so odraščale tako rekoč s pametnim telefonom v roki, vendar so njihove digitalne veščine usmerjene predvsem na delovanje v družbi (social skills), ne pa na tiste, ki se od njih pričakujejo ali zahtevajo na delovnem mestu (workplace skills). Družabna omrežja, elektronska pošta in mobilni telefon so njihovo domače okolje, delovno okolje pa zahteva od njih precej več.

 

Digitalne kompetence vs. specifične strokovne kompetence

 

Če želi biti danes posameznik na trgu dela uspešen, mora stalno krepiti svoje digitalne kompetence in veščine. Če želi biti podjetje na zahtevnem trgu konkurenčno in povečati svojo učinkovitost, potrebujejo napredne rešitve, digitalizacijo poslovanja, zaposleni pa morajo biti oboroženi s kompetencami. Katerimi kompetencami? Si kadrovski direktor v podjetju bolj želi nekoga, ki je oborožen z digitalnimi kompetencami (predpostavljajmo, da je to nekdo mlajši) ali tistega z visoko razvitimi specifičnimi strokovnimi kompetencami (predpostavljamo, da je to nekdo starejši)?

 

Nisem kadrovski direktor, a mislim, da je pravilni odgovor, da tistega, ki ima OBOJE. Za podjetje so najbolj dragoceni tisti, ki svoje strokovno znanje znajo nadgraditi z uporabo modernih IKT orodij.

 

Poenostavljena in stereotipna podoba starostne strukture zaposlenih v podjetju ne zdrži (več). Niso mlajši in starejši zaposleni. Niso tisti, ki jim manjka strokovnih znanj in tisti, ki jim manjka digitalnih veščin. So tisti, ki hočejo (nekaj spremeniti, izboljšati) in so tisti, ki nočejo.

 

Kako torej zaposlene usposobiti na izzive digitalizacije?

 

Zavedati se je potrebno, da digitalizacija niso samo novo pridobljena znanja, ampak so tudi spremembe v delovnih procesih, načinih organizacije dela, načinih komuniciranja ipd.

 

O tem, kako se lotiti digitalizacije in kako prepričati zaposlenega, da je digitalizacija nekaj dobrega pa več naslednjič.

 

 

 

 

Imate dodatna vprašanja? Pišite nam.

Pišite nam

Vaš e mail naslov

Vprašanje

 

 

 

Aktualno

november 2019
  • po
  • to
  • sr
  • če
  • pe
  • so
  • ne
  • 28
  • 29
  • 30
  • 31
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
  • 21
  • 22
  • 23
  • 24
  • 25
  • 26
  • 27
  • 28
  • 29
  • 30
  • 1

Povezane novice

Kakšni so motivi delodajalca za vključevanje svojih zaposlenih v izobraževanje? Kaj se skriva za motivom osebne rasti in osebnega razvoja zaposlenega? Ali podjetja svojim zaposlenim v delovnem času nudijo izobraževanja za njihovo rast in razvoj? Zakaj izobraževati manj izobražene, starejše delavce, v katerih rast in razvoj se doslej ni vlagalo? Dolgo časa so bili ti delavci »nevidni» oziroma v razvojno-izobraževalnem smislu »zapostavljeni oz. zanemarjeni«. Možnosti za osebno rast in osebne spremembe zaposlenih so pogoj za spremembe na delovnem mestu, za dobre odnose. So temelj spoštovanja na delovnem mestu, so način ko zadovoljni delavec lahko postane zavzeti delavec.

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih