Moja + tvoja + njegova + njena = naša kultura

MOJA  +  TVOJA  + NJEGOVA  + NJENA = NAŠA KULTURA

Stik s svetom

V vsaki stvari je nekaj dobrega: omejitve, ki jih je prinesel »Corona« čas so vsaj meni prinesle eno zelo dobro spremembo. Vsaj en večer v tednu skušam preživeti malo drugače; priklopim se na računalnik in pogledam »v svet«. Po navadi s skupino somišljenikov z različnih koncev sveta sodelujem v kvizu ter ugotavljam, česa vsega ne vem, kaj vse lahko izvem ter česa se še moram naučiti. Zabavamo se, šalimo in izmenjamo izkušnje o tem, kaj se dogaja na drugem koncu sveta, ki ni ravno na dosegu roke.

Interkulturni management

Pred meseci sem v množici različnih webinarjev našla nekaj, kar me je pritegnilo. Že sam naslov mi je dal misliti: A Brief Introduction to Cultural Differences - Practical approach. Hm, pisano meni na kožo 😊!

Osrednja tema dogodka: kako se z medkulturnimi razlikami soočamo v podjetjih. Predavatelj George Lupascu - Pruna, Romun, ki živi v Ukrajini, pred tem živel v ZDA, ima veliko izkušenj na tem področju. Njegovo podjetje Reliable Culture se ukvarja s kulturnim in  intekulturnim managementom. Že takoj po uvodni predstavitvi sem ugotovila, da ni enotnega recepta in sem bila kar malo razočarana. Dobila sem vtis, da je vse to že znano, slišano, doživeto. Moj odziv: »Spet nič novega!« Kljub temu bi bilo z moje strani skrajno nevljudno in neprimerno zapustiti delavnico, zato sem vztrajala do konca. V drugem delu pa: »EUREKA!«

Wild wild West

Predavatelj nas je povabil k sodelovanju v anketi, kjer smo istočasno odgovarjali na čisto vsakdanja vprašanja kot so, kako se mora vesti voznik avtobusa ob soočenju z nesrečo, ali imamo radi pravila v vsakdanjem življenju, se strinjate s cepljenjem itd. Postavil nam je različna vprašanja, ki so imela isti cilj, preveriti doslednost naših odgovorov in poudariti razliko med »vzhodnim« in »zahodnim« razmišljanjem ter ugotovitev, da se naše intuitivno iracionalno mišljenje ne sklada s podobo, ki jo imamo o sebi. Z izrazom vzhodno razmišljanje ne mislimo na geografski položaj, ampak na fleksibilnost razmišljanja, z izrazom zahodno pa na vpetost v pravila in zakone. Seveda je to le moje mnenje, ki izhaja iz rezultatov te ankete.

Stereotipizacija

Vsaka družba ima stereotipe vezane na narode, ki sobivajo v njeni bližini. Na stereotipe vpliva okolje, v katerem živimo. George nam je vrgel kost, ko nas je vprašal: »Pripadniki katerega naroda so glasni, zabavni in življenje ne jemljejo preveč resno?« Odgovori so bili različni: »Španci, Italijani, Američani …« Nato pa je vprašal: »Za koga pa velja, da so delovni, resni in natančni?« Odgovori so spet bili različni: Nemci, Avstrijci, Švicarji …

Vsak od nas je pomislil na narode, ki živijo v naši bližini. Kateri odgovor je pravi?

Odvisno od zornega kota

Georgev odgovor je vedno enak: Američani. Kot glasne in zabavne jih vidijo Nemci. Kot resne, delovne in natančne jih vidijo Mehičani. Družba, vzgoja in izkušnje vplivajo na naš odziv ob prvem srečanju s posamezno osebo, neodvisno od kod prihaja. Kadar osebo dobro poznamo, pozabimo na vse stereotipe.

Kulturna raznolikost

Tukaj se lahko vrnem k prvotnemu vprašanju: »Kako se soočamo z medkulturnimi razlikami v podjetju?« Enotnega recepta ni: ljudje smo različni, ne obstajata dva, ki bi si bila enaka. Ključni besedi sta opazovanje in prilagajanje. Nekdo, ki prihaja iz nam različnega okolja ima drugačne navade in izkušnje. Delo frizerke v Siriji zagotovo ni čisto enako delu frizerke v Sloveniji. Vsak potrebuje navodila in uvajanje. Novemu sodelavcu postavite ob bok mentorja, medkulturnega mediatorja, sodelavca, ki ga bo vodil skozi uvajalni proces dela. Najpomembnejša pa je zagotovo kultura podjetja. Ne obstaja namreč le kultura posameznika in družbena kultura, ampak tudi kultura podjetja. Ta je tista, ki predstavlja vodilo delavcu!

Kultura podjetja

Vaše podjetje ima zagotovo svojo vizijo, poslanstvo in vrednote, kajti vse to tvori kulturo podjetja. Tukaj pa se zgodba šele začenja. Vizija, poslanstvo in vrednote so temelji, na katerih se gradi kultura podjetja, ki jo ustvarjamo ljudje s svojim vsakdanjim vedenjem. Vodilni kadri so tisti, ki s svojim zgledom in usmerjanjem kažejo pot. Kulturna raznolikost nam prinaša pestrost, dinamiko, različne načine razmišljanja, poglede, ki nas vodijo izven ustaljenih okvirjev, izven cone udobja in spodbujajo inovativne ideje.

Odrinite na globoko

Upajmo si biti drugačni in sprejmimo raznolikost. Dovolite si več in sprejmite v vašo sredo Amirja iz New Delhija (ima odličen spomin: je prava enciklopedija znanja), Garyija iz Kingstona (uspešen poslovnež: njegovo podjetje ima podružnice po celem svetu) in Miloša iz Beograda (izjemen programer, ki s svojim humorjem in sproščenostjo prispeva k odličnemu vzdušju). Vsaka oseba v sebi skriva biser, samo odkriti morate, kako in kdaj najbolj zasveti.

Odkrijte svoj potencial

V našem zavodu ponujamo karierno svetovanje za posameznike, podjetja in mlade. V okviru Svetovalnega središča osrednje slovenske regije se lahko obrnete na eno izmed naših svetovalk, za podjetja skrbi že utečena ekipa, ki vam nudi svetovanje, izobraževanje, pomoč pri odkrivanju in razvoju svojih potencialov. Če imate otroke, ki še ne vedo, katero poklicno pot ubrati, pa je tukaj Karierni plac – Karierni center za mlade. Se vidimo?!

Za vas piše: 

KATJA POTOČNIK NUSSDORFER

Po izobrazbi je profesorica zgodovine in italijanščine. S poučevanjem se ukvarja že desetletja in je nepogrešljiv del njenega vsakdana. Poleg tradicionalnih metod poučevanja je preizkusila tudi sugestopedijo in superlearning, že od idejne zasnove dalje pa je vpeta v metodo MMLT (Montessori  Metodology in Language Training). Radovednost in vedoželjnost jo vodita tudi na druga področja: prevajala je tako strokovne kot poljudne priročnike, tolmačila na različnih mednarodnih dogodkih in konferencah, ljubezen do knjig jo je pripeljala do dela v knjižnici, moderirala in organizirala je različne dogodke na kulturnem področju ter vodila različne delavnice za otroke, mladino in odrasle. Katja je organizatorka izobraževanja odraslih, koordinira in organizira aktivnosti Interkulturnega centra v okviru Mestnega programa izobraževanja odraslih, skrbi za vsakodnevno učenje slovenskega jezika odraslih in učno pomoč šoloobveznim otrokom v azilnem domu in njegovih izpostavah ter koordinira in organizira program Integracija na trg dela za osebe z mednarodno zaščito in državljane tretjih držav.

Katja je vodja projekta Opismenjevanje in učna pomoč za prosilce za mednarodno zaščito, ki ga sofinancira Evropska unija, Sklad za azil, migracije in vključevanje, ter Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, vodja projekta Integracija na trg dela, ki ga financira ZRSZ in  koordinatorka Interkulturnega centra, ki ga financira MOL.

Sodelavci o Katji:

• Pri svojem delu je strokovna in zanesljiva.
• Vedno pripravljena na nove izzive.
• Učiteljica italijanščine z dušo in srcem. 
• Z veseljem priskoči na pomoč.

Katja je dosegljiva na:

katja.potocnik@cene-stupar.si,

030 313 617​