Smeh in solze (ne)motenega svetovanja na daljavo
Včeraj mi reče gospa zaskrbljeno:« Veste, jaz delam z rokami.« Pa sva imeli svetovanje po telefonu. Kakšno debelo uro je trajalo. Obe sva bili zadovoljni, ni naju prekinjalo. Še bolj pomembno - ni je bilo strah, da bo kaj narobe pritisnila.
Skype, ZOOM?
Slišim stisko v glasu. Fb, messenger? Ne domnevam, ampak povprašam, kako jim najbolj ustreza. Izbiro prepustim svetovancu.
In kakšen dan prej se namestim zgoraj v pisarni, da (spet) testiram meni že poznana orodja ali pa se urim v uporabi meni še nepoznanih. Moj mož mora v dnevni sobi čakati na moje klice (dominantni vedenjski tipi so pri tem zelo nepotrpežljivi). »Se slišiva? A vidiš zdaj dokument, ki sem ga delila na ekranu? Kam moram pritisniti?« Z obraza mu berem »Pa ne že spet …« ali pa ne more zadržati smeha.
Testirajo tudi drugi.
Ob nam neprimernem času. Zjutraj (pa ne zelo zgodaj) sem imela telefonski pogovor s poslovnim partnerjem, s katerim sva se dogovarjala za popoldansko on line izobraževanje. Pa nepričakovano reče, da lahko stestirava prenos slike, da bo vse brezhibno delovalo. Jaz pa še v spalni srajci (naj namignem, da obožujem Snoopyja ;-). Sem v hipu imela drugo nujno delo …
Zato razumem tudi druge. Res.
Me je nekdo med svetovanjem vprašal ali lahko samo stopi premešat kosilo na štedilniku (domača kuhinja je zdaj njegov delovni prostor). Bolje to kot da bi ga pol ure svetovanja skrbelo ali se bo kosilo zažgalo. Ali pa se v »slow motion« gibanju kdo plazi zadaj za svetovancem (ker imajo pisarno zdaj v otroški sobi) v prepričanju, da če bo šel počasi, ga Skype kamera ne bo ujela.
Ja, tudi solze tečejo.
Ker se počutijo nemočne obvladovati večjo družino. Mož v službi, do starih staršev ne smejo. Šolske obveznosti za vse otroke, brez ustrezne tehnične opreme, delo za službo od doma in dveletnik okrog nog, ki mu ne moreš reči, da tisti hip nimaš časa za njega.
Tako popolnoma razumem tudi tiste, ki mi rečejo: »A lahko počakamo na konec tega obdobja in se srečamo osebno?« Seveda, z veseljem.
Ne spravljajte ljudi v stisko, prilagodite se jim.
Ali vas svetovalec sliši? Ne? Poiščite si novega. Mi vam bomo prisluhnili, pišite nam na jana.mlacnik@cene-stupar.si.
Za vas piše:
ANDREJA GLAVAČ
Po osnovni izobrazbi univ.dipl.ekon., s 23 let delovnimi izkušnjami v gospodarstvu. Z mednarodno priznanim orodjem Persolog izdeluje vedenjske profile za izbor kadrov oz. selekcijske postopke ter za razvoj kadrov in timske slike za odkrivanje potencialov zaposlenih. Njene delavnice so izredno praktično naravnane, vedno usmerjene v ljudi in iskanje njihovih prednosti. Pravi, da s prepletanjem Persolog analize in praktičnih izkušenj delodajalec dobi »navodila za uporabo zaposlenih«. V Kariernem Placu – Kariernem centru za mlade izvaja tudi testiranja in individualno svetuje mladim pri izbiri poklica, šole ali študija. Njeni članki oz. intervjuji so bili objavljeni v časopisu Delo – Kariera in delo, v prilogi Ona, v Dnevniku, v reviji Zarja in Absolvent.
Sodelavci o Andreji:
- Njen smisel za humor je zlata vreden - tudi ko gre najbolj za nohte, te je sposobna nasmejati do solz. Predana svojemu delu - vidiš, kako ob vsakem, še tako majhnem uspehu, iz nje sije zadovoljstvo. Natančna do konca - oseba, na katero se lahko brez skrbi zaneseš. Navdušenka in poznavalka kvalitetne literature – ne nosite ji »šunda« :).
- Želi si imeti več časa za svojo družino.
- Hudomušna, strokovnjakinja, prijazna. Človek se ob njej počuti dobro.
Andreja je dosegljiva na:
andreja.glavac@cene-stupar.si,
030 722 088
