Jezikovna integracija priseljencev-UD Domžale

Svetovalka svetovalnega središča Osrednjeslovenske regije, ki deluje v javnem zavodu Cene Štupar – CILJ, Alida Zagorc Šuligoj je 23. 9. 2020 v okviru TVU 2020 in Dnevov svetovalnih središč na Uradu za delo Domžale gostila skupino brezposelnih žensk, ki prihajajo iz tujine.  

 

Srečanje je bilo namenjeno ozaveščanju brezposelnih oseb (priseljencev) o pomenu jezikovne integracije in vplivu znanja jezika države gostiteljice na uspešnost integracijskega procesa priseljencev. Velik del srečanja je bil namenjen tudi informiranju prisotnih o programih učenja slovenščine, ki jih priseljencem nudi Republika Slovenija in so za udeležence brezplačni. Dotaknili smo se tudi napovedanih novosti Zakona o tujcih in že sprejetemu Zakonu o urejanju trga dela, ki prav tako prinaša nekaj novosti glede znanja slovenščine. Pri sporazumevanju ji je pomagal  medkulturni mediator z znanjem albanskega jezika. 

 

V nasprotju s preteklostjo, se danes dobro zavedamo, da nas jeziki združujejo, še zlasti, če jih dojemamo kot večjezikovno kompetenco (plurilingualism) in koristne mostove za medkulturni dialog, na katerega se vsi sklicujemo.

  

Odločitev za selitev v drugo državo ni za nikogar enostavna in lahka. Veliki večini priseljencev selitev pomeni začetek dolge poti odkrivanja povsem novega družbenega okolja, prilagajanja in soočanja s tujim jezikom. Znanje jezika države gostiteljice pa ni zanemarljiv dejavnik. Za priseljence pomeni neke vrste gotovost, da se lahko samostojno gibljejo in izpolnjujejo svoje osnovne življenjske potrebe, da se lahko udejstvujejo v različnih aktivnostih in dejavnostih v širši in ožji okolici in da aktivno sodelujejo v situacijah, povezanih z izvrševanjem svojih dolžnosti in pravic. Odsotnost jezikovno-komunikacijskih spretnosti v jeziku države gostiteljice je ena izmed ključnih dejavnikov, ki zelo ovirajo proces vključevanja v socialno, gospodarsko in kulturno strukturo države gostiteljice.  

 

Tega se zaveda tudi Republika Slovenija, zato priseljencem omogoča brezplačno učenje slovenščine takoj po nastanitvi v državi. Tečaji so dostopni vsem, ki na upravni enoti pridobijo potrdilo in ga oddajo izvajalcu tečajev, saj se izvajajo po celi Sloveniji, tudi v manjših krajih, ravno z namenom, da se vanje vključi čim več odraslih priseljencev (16+, ki niso vključeni v formalno izobraževanje). 

 

Tudi v Domžalah se bo kmalu pričel tečaj Začetne integracije priseljencev, ki bo potekal v dopoldanskem času v prijetnem okolju. Izkušena učiteljica slovenščine kot drugega in tujega jezika pa bo poskrbela za strokovno podajanje učne snovi in spremljanje napredka pri učenju. Več informacij lahko pridobite na spletni strani Cene Štupar – CILJ https://www.cene-stupar.si/sl/jezikovna-sola/tecaj-slovenscine/zacetna-integracija-priseljencev/zip in na INFOTUJCI https://infotujci.si/

 

Vključitev v javno veljavni program »Začetna integracija priseljencev (ZIP)«, ki ga sofinancirata Ministrstvo za notranje zadeve RS in Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (t.i. AMIF) predstavlja državljanom tretjih držav, ki so se preselili v Slovenijo že več kot 10 let neke vrste začetek potovanja k znanju slovenščine in posledično k boljši socialni vključenosti. Udeleženci tečaja se lahko naučijo slovenščino za potrebe pridobitve certifikata o znanju slovenščine kot drugega in tujega jezika na osnovni ravni – A2/B1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Udeleženci, ki ne dosežejo te ravni, pa lahko po novem svoje znanje, ki je na nižjem nivoju, dokažejo s pridobitvijo certifikata iz znanja slovenščine na vstopni ravni – A1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Certifikat iz znanja slovenščine na vstopni ravni – A1 so v skladu z 8. a čl. Zakona o urejanju trga dela dolžni opraviti v določenem obdobju vsi, ki so vpisani v evidenco brezposelnih oseb. V okviru programov APZ bo tudi Zavod RS za zaposlovanje omogočal brezposelnim priseljencem vključitev v 180-urni tečaj slovenščine na ravni A1. 

 

Kot vsa učeča se skupnost, ki tekom življenja spreminja izobraževalne potrebe in izobraževalno okolje, morajo tudi priseljenci v Sloveniji prepoznati pomen vseživljenjskega učenja, ki se nikakor ne izključuje z aktivno vključenostjo na trg dela. Ravno nasprotno. Sporazumevanje nas povezuje. 

 

Alida Zagorc Šuligoj,  

svetovalka ISIO in vodja projektov s področja jezikovne integracije priseljencev 

 

 

 

Imate dodatna vprašanja? Pišite nam.

Pišite nam

Vaš e mail naslov

Vprašanje

 

 

 

Aktualno

oktober 2020
  • po
  • to
  • sr
  • če
  • pe
  • so
  • ne
  • 28
  • 29
  • 30
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
  • 21
  • 22
  • 23
  • 24
  • 25
  • 26
  • 27
  • 28
  • 29
  • 30
  • 31
  • 1

Povezane novice

Pregled in prijave na dogodke

Vabimo vas, da se nam pridružite na brezplačnih dogodkih, ki jih organiziramo v sklopu Tednov vseživljenjskega učenja, Dnevov svetovalnih središč in Dneva za znanje.

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih