Čustva kot gorivo

So čustva negativna in pozitivna?

Velikokrat slišimo, da so čustva negativna ali pozitivna, osebno menim, da čustva le so. Seveda so lahko tudi manj prijetna, zato verjetno nekaterim tudi pripisujemo negativen pomen.

Pa se danes lotimo jeze. Ob besedi jeza se nam porodijo misli ali celo slike ljudi, ki kričijo, izjavljajo neprimerne komentarje ali celo izvajajo fizično nasilje. Pa je nasilje enako jeza? V svojem bistvu ima jeza kot čustvo pomembno vlogo v našem življenju. Jeza nam namreč daje energijo, da nekaj spremenimo, da se premaknemo, torej lahko služi tudi kot motivator. Na jezo se torej lahko odzovemo na produktiven način, saj nas spravi v akcijo, v reševanje problema, v direktno komunikacijo.

 

Ko je ventil preveč zategnjen

Jeza je hkrati čustvo, katerega pogosto in intenzivno doživljanje v nas ustvarja neprijetne občutke. Razumljivo je, da se ji potemtakem želimo izogniti. Kadar jezi preprečimo, da se manifestira vsaj na neki ravni, tvegamo lahko njeno kopičenje. Nakopičena jeza je kot tempirana bomba, ki le čaka na svoj pravi trenutek. Se vam je že zgodilo, da je nekdo »znorel«, vi ste mu pa rekli le besedico?  Velika verjetnost je, da se je jeza kopičila že dolgo časa, vi pa ste bili deležni izbruha.

 

Kako popustiti ventil?  

Večletno kopičenje jeze je, dokazano, zdravju škodljivo. Znanstveniki nakopičeno jezo povezujejo z zvišanim krvnim tlakom, slabšim imunskim sistemom, kopičenjem telesne teže, tesnobo ipd. Jezo je torej potrebno sprejeti in si tudi dovoliti, da smo jezni. Seveda pa je pri jezi potrebno premisliti, kako se bo izrazila. Na delovnem mestu je še posebej smiselno premisliti komu bomo jezo izrazili in na kakšen način. Včasih izražanje jeze ni produktivno ali pa je morda smiselno s tem počakati. Slednje ne pomeni, da si jeze kot čustva ne dovolimo, lahko pa vplivamo na to, kako ga bomo z vedenjem pokazali. Včasih je recept preprost, pomaga nam lahko tudi pogovor z nekom ob katerem se počutimo varno.    

 

Asertivna komunikacija, ključ do obojestranskega zadovoljstva

Najprej začnimo z obrazložitvijo kaj sploh asertivna komunikacija pomeni. Po domače povedano, gre za princip: spoštujem sebe, spoštujem tebe. Torej, povemo to kar mislimo na način, da sogovornika istočasno spoštujemo. Pri asertivnosti gre za to, da ne postavljamo potrebe drugih pred svoje, slednje pa tudi ne potiskamo v ospredje. Pa se za trenutek vrnimo k jezi. Neko vedenje nas razjezi, nam ni všeč, kaj zdaj? Sogovorniku lahko povemo, da nas nekaj moti tudi tako, da ga ob tem ne sodimo in obtožujemo. Za izražanje jeze ali nezadovoljstva namreč ni potrebno, da se spuščamo na osebno raven.

Asertivnost je nekaj kar lahko tudi treniramo, sami ali pa ob pomoči svetovalca.

 

Naslednjič več o asertivnosti.

 

Za vas piše: 

MAJA ROTAR, svetovalka

 

Po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka z več kot desetletnimi izkušnjami s področja karierne orientacije in razvoja človeških virov. Delo na področju razvoja kariere ji sledi že od njene prve zaposlitve in jo dohiti, ne glede na to h kateremu delodajalcu gre. Različne ciljne skupine ji niso tuje, takrat pride na dan socialna delavka, ki se še vedno skriva v njej. Ob tem izvaja treninge za razvoj mehkih veščin, usposablja druge strokovne delavce na področju karierne orientacije in raziskuje področje merjenja kompetenc. Matematike in fizike ne mara, a zavoljo kvalitete dovoljuje vstop merskim instrumentom v njeno polje dela. Najbolj je srečna, ko ji uspe doseči idealno razmerje med osebnim delom z ljudmi in poglabljanjem v stroko. Rada preučuje ljudi in njihovo vedenje ter pri tem uporablja različne metode. Podjetjem svetuje pri razvoju kadrov, njihovim zaposlenim pa glede njihovega lastnega razvoja.

 

Maja je vodja projekta Svetovanje za zaposlene (projekt sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport).

 

Sodelavci o Maji:

  • Zapomni si vsa imena.
  • Izredno zanimivo jo je poslušati, saj vsako še tako nezanimivo stvar naredi zanimivo (včasih jo sogovorniki poslušajo z odprtimi usti).
  • Usmerjena je v ideje (strokovnjakinja) zagnana za ideje, ne odstopa od začrtanih ciljev, preudarna (premisli, preden se odloči).

 

Maja je dosegljiva na:

maja.rotar@cene-stupar.si

030 704 364

Za nami so pestri Dnevi svetovalnih središč in Tedna vseživljenjskega učenja.

 

Kaj smo do sedaj počeli?

 

Uspešno smo kljubovali koroni in izpeljali različne delavnice na katerih smo vadili spomin, se učili slepo tipkati, ugotavljali učne tipe in poklicne interese ter iskali svoje sidro. Bili smo tudi gostje na Zavodu RS za zaposlovanje (UE Domžale), kjer smo predstavljali projekt #Začetna integracija priseljencev, prav tako pa ste nas lahko obiskali na stojnici Mestne knjižnice Ljubljana. Pri tem nismo pozabili na naše odlične projekte #Korak-Kompetence za razvoj kariere ter #Svetovanje za zaposlene.

 

 

 

 
 

 

Izjava svetovanca

 

G. Eugene Kuznetsov, svetovanec Svetovalnega središča osrednjeslovenske regije, nam v kratkem intervjuju predstavi, kaj je pridobil s svetovanjem, ter koristi reševanja vprašalnika SVOS.

 

Vabljeni k ogledu!

 

 

 

 

 

Imate dodatna vprašanja? Pišite nam.

Pišite nam

Vaš e mail naslov

Vprašanje

 

 

 

Aktualno

september 2020
  • po
  • to
  • sr
  • če
  • pe
  • so
  • ne
  • 31
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
  • 21
  • 22
  • 23
  • 24
  • 25
  • 26
  • 27
  • 28
  • 29
  • 30
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4

Povezane novice

Motivacija je zapletena zadeva

Motivacija je zapletena zadeva, mar ne? Na prvi pogled morda preprosta; da nekaj dosežemo, se je le potrebno motivirati ali pa motivirati druge.

Kako motivirati ljudi, da postanejo najboljša različica sebe? Kako motivirati samega sebe? Včasih drvimo proti cilju in našemu motorju zmanjka goriva na poti do ciljne črte. Zakaj izgubimo motivacijo? Kako si lahko pomagamo, sebi ali komu drugemu?

Kaj so vrednote?

Vrednote so tista globoko zasidrana prepričanja, ki nas motivirajo, vodijo naše interese in naše vedenje. Opredeljujejo, kaj je za nas dobro, predvsem pa, kaj je za nas pomembno. So razlog, ZAKAJ nekaj počnemo.

Naše osebne vrednote so urejene v nekakšen sistem, ki izvirajo iz matične družine. Vrednote namreč niso prirojene temveč priučene. Nekatere igrajo pomembno vlogo v našem življenju, druge pa stransko. Vrednota je tista, ki bo definirala odnos med posameznikom in nekim ciljem ali neko drugo osebo. To, kar je pomembno nekomu, morda ni pomembno komu drugemu.

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih