DIH  - VIR ŽIVLJENJA IN SPREMEMB

»Kdor ne pozna svojega diha, je že danes to, kar bo, ko bo brez njega« (kitajski pregovor)

 

Prvi vdih, zadnji izdih. Začetek in konec. Vir življenja in sprememb. Dih je življenje. Ves čas se premika, prihaja in odhaja. Je najmočnejša sila, ki zdravi, razstruplja, sprošča in nas vrača nazaj vase, k sebi. Ko smo v stiku s svojim dihom, smo v stiku s seboj, imamo nadzor nad svojimi čustvi in mislimi, nad svojim počutjem.

 

Ajurvedska medicina ali znanost o življenju, kot jo imenujejo na vzhodu, zdravi bolezni s pomočjo diha in izhaja iz zavedanja, da je vsaka bolezen posledica slabih dihalnih navad. Preko poznavanja dinamike svojega diha in spreminjanja le-te, lahko posledično vplivamo na svoje dobro psihofizično počutje in zdravje.

 

ČAS PANIKE, NEGOTOVOSTI IN STRAHU – ko zastane dih

Vsaka situacija izrednih razmer in stanje negotovosti v človeku v trenutku aktivira čustva strahu in ustvari občutke panike in tesnobe. V pričakovanju nevarnosti se v možganih prebudi preživetveni center, ki aktivira vse telesne funkcije za primer boja ali bega, četudi ne gre za nevarnosti, kjer bi bila potrebna fizična akcija. Možgani ne ločijo med nevarnostjo, ki jo ustvarjamo s svojimi mislimi in občutki ali nevarnostjo, pred katero se moramo fizično ubraniti. V obeh primerih se pospeši dih, utrip srca, dvigne se pritisk v žilah, zakrčijo se mišice, hormonski sistem se poruši, ipd. Ko stanje strahu traja dlje časa oziroma ga s svojimi mislimi vzdržujemo, pride do kronične preobremenitve telesa, ki začne načenjati naše zdravje.

 

Večkrat slišimo, da nekomu zaradi strahu zastane dih, ali pa da nekoga zaradi žalosti in panike duši. Te prispodobe so dejanski kazalniki učinkov, ki jih povzroča stanje negotovosti in panike. Dih ima zato ključen pomen pri premagovanju slednjih. Vse prevečkrat zanemarjamo njegovo moč, kajti živimo v družbi, kjer je pomembno, kaj pokažeš navzven in ne, kaj nosiš v sebi, kakšnega počutja si ob tem.

 

Čutimo kdaj svoj dih? Že samo preusmeritev pozornosti na svoj dih prične človeka umirjati. Takrat se usmerimo nase, vase. Povežemo se s svojim virom moči. Mnogim ljudem sproščeno dihanje pomeni napor, ker ga zaradi kronične napetosti ne zmorejo in ne znajo več naravno izvajati. Otroci dihajo naravno, so predihani. Odrasel človek dih izgublja, ga ne izkoristi. Diha samo z določenimi deli telesa, ali celo zadržuje svoj dih.

 

NEKAJ ZANIMIVOSTI IN NAPOTKOV ZA LAŽJI VSAKDAN IN BOLJŠI JUTRI

Ali ste vedeli:

 

  • Dihanje je edina avtonomna funkcija v telesu, na katero imamo zavesten vpliv in lahko vplivamo na njegovo dinamiko, hitrost in globino.
  • Pri globokem dihanju se pljuča razstrupljajo šestkrat hitreje. Globina diha vpliva tudi na povečano količino kisika v pljučih, pospeši absorbcijo kisika in poveča delež rdečih krvničk v krvi, ki prenašajo kisik.
  • 70% razstrupljanja poteka skozi pljuča, 20% skozi kožo, 8% skozi urinarni trakt in 2% skozi črevo. Kitajska tradicionalna medicina pljuča povezuje z debelim črevesjem in kožo, zato velja, da je pljučni sistem (pljuča, črevo in koža) skoraj v celoti odgovoren za detoksifikacijo telesa. Dih je v največji meri tisti, ki poskrbi za pretočnost telesa s kisikom, za alkalnost telesa in za razstrupljenost telesa. Močna pljuča skrbijo za dobro psihofizično stanje človeka in razbremenjujejo delovanje jeter pri čiščenju krvi.
  • Zdravje in pričakovana življenjska doba je v veliki meri odvisna od stanja pljuč.
  • Slabe dihalne navade so posledica fizioloških in psiholoških razmer, prav tako pa so tudi njihov vzrok. To pomeni, da četudi smo fiziološko in psihološki v slabi kondiciji, lahko z dihom spreminjamo sebe, svoje telo in počutje.

 

Ko smo v stiku s svojim dihom, smo v stiku s tem trenutkom, ki kot tak edini obstaja tukaj in zdaj. Ko smo v tem trenutku, smo v stiku s seboj, zato se ljudje pravzaprav bolj kot smrti bojimo življenja, saj ne vemo, kaj narediti s seboj, ko se srečamo. Z mislimi smo vedno nekje drugje, v preteklosti, prihodnosti, v skrbeh, v strahu. Že davno smo pozabili na svoj dih, nase. Pozabili smo, kaj je sreča. »Sreča ni nekaj, kar naključno srečaš ali pa sploh ne. Sreča je srečanje s samim seboj«. (A. Trstenjak) Sreča je v vsakem dihu, ki nam je dan in nas povezuje s tem, kar smo.

 

  Načini, s katerim lahko prispevamo h globljemu dihu, boljšemu počutju in dvigu imunskega sistema

 

  • MISELNO: Svoje misli podpri s pozitivnimi informacijami. »Moral bi« zamenjaj z »odločam se«. Četudi so stvari, ki so nujne, da jih narediš, ali pa nanje nimaš vpliva, kot npr. sedaj v času izolacije, skušaj svoje telo in možgane kljub vsemu nagovarjati z besedami odločam se, saj besede vplivajo na čustva. Pozitivne besede, ki nosijo v sebi vibracijo svobodne volje, vplivajo na pozitivna čustva, ki nas ne spravljajo v stanje nemira in panike in nam posledično omogočajo, da dihamo globlje, s polnimi pljuči, brez strahu.   

 

  • ČUSTVENO: Pri dihanju uporabi moč zvoka. Izvedi vajo z dihom za spuščanje napetosti. Dih izvira od starodavnih ljudstev iz pragozdov Južne Amerike, ki so dobro poznali zdravilne učinke zvoka.  Postavi se v stoječ položaj. Ob vdihu skozi nos iztegni roki ob glavi proti stropu in stopi na prste. Ob izdihu stopala pritisni ob tla, pokrči kolena in z rokami močno zamahni ob telesu navzdol z glasnim zvokom HUUU. Čuti, kako se ob izdihovanju čistiš skrbi, napetosti in nemira. Ponovi vsaj 21x.

 

  • FIZIČNO: Aktiviraj svoj imunski sistem. Naredi pesti in z njimi začni udarjati po prsnem košu nad prsmi. Nato s prstnimi blazinicami obeh rok pritiskaj v rebrne kanale na prsnem košu od grodnice (prsnice) navzven proti ključnici in pazduhi levo in desno. Na koncu prstne blazinice ene ali obeh rok položi na sredino grodnice in z močni pritiski in kroženjem stimuliraj svojo najpomembnejšo žlezo za imunski sistem – timus. Žleza timus je dobila ime po zelišču timijan (ang. Thymus in Thyme), saj je njena oblika podobna timijanovemu listu, timijan pa ima najmočnejše učinke ravno pri krepitvi pljuč in splakovanju sluzi iz njih. Po masaži si privošči timijanov čaj.

 

  • DUHOVNO: Ozavesti, da si močnejši, kot misliš. Si del narave, ki se je sposobna samoohranjati. V sebi imaš mehanizme, da lahko obstaneš. Tvoj dih je samoohranitveni mehanizem. Kot morje. Predstavljaj si svoj dih kot valovanje morja. Splakuj svoje telo z mislijo, da je dih kot voda, ki te čisti. Vsak izdih odnaša vse, kar ti ne služi več in česar ne potrebuješ. Naredi dihalno vajo nežnega čiščenja toksinov. Globoko vdihi skozi nos, za trenutek zadrži dih, nato ga z izdihom skozi stisnjeno grlo in s šepetajočim hropenjem HAAAA izpusti čim počasneje. Stisnjene mišice grla pri izdihu dvignejo pritisk v pljučih , kar omogoča da se ogljikov dioksid kot toksin pospešeno izloča iz telesa.

 

Dih je naš pristan. Je naše sidro, ko je morje okrog nas razburkano. Preko diha smo povezani z naravo, drugimi, s seboj. Dih je naše življenje.

 

Ne pozabi na svoj dih. Je tvoj vir življenja in sprememb. DIHAJ. Zavestno.

 

Vse zgoraj opisane tehnike in še mnogo drugih izvajamo tudi kot del rednega programa Večgeneracijski center Ljubljana N`š PLAC, ki ga lahko mesečno spremljate na naši spletni strani: https://www.cene-stupar.si/sl/tecaji-in-delavnice/plac-in-koledar-aktivnosti

 

 

Za vas piše: 

NINA ŽIVKOVIĆ

 

Nina je dosegljiva na:

nina.zivkovic@cene-stupar.si,

030 646 939​

 

 

Za nami so pestri Dnevi svetovalnih središč in Tedna vseživljenjskega učenja.

 

Kaj smo do sedaj počeli?

 

Uspešno smo kljubovali koroni in izpeljali različne delavnice na katerih smo vadili spomin, se učili slepo tipkati, ugotavljali učne tipe in poklicne interese ter iskali svoje sidro. Bili smo tudi gostje na Zavodu RS za zaposlovanje (UE Domžale), kjer smo predstavljali projekt #Začetna integracija priseljencev, prav tako pa ste nas lahko obiskali na stojnici Mestne knjižnice Ljubljana. Pri tem nismo pozabili na naše odlične projekte #Korak-Kompetence za razvoj kariere ter #Svetovanje za zaposlene.

 

 

 

 
 

 

Izjava svetovanca

 

G. Eugene Kuznetsov, svetovanec Svetovalnega središča osrednjeslovenske regije, nam v kratkem intervjuju predstavi, kaj je pridobil s svetovanjem, ter koristi reševanja vprašalnika SVOS.

 

Vabljeni k ogledu!

 

 

 

 

 

Imate dodatna vprašanja? Pišite nam.

Pišite nam

Vaš e mail naslov

Vprašanje

 

 

 

Aktualno

september 2020
  • po
  • to
  • sr
  • če
  • pe
  • so
  • ne
  • 31
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
  • 21
  • 22
  • 23
  • 24
  • 25
  • 26
  • 27
  • 28
  • 29
  • 30
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4

Povezane novice

Kako se vidite sami, kako vas vidijo drugi?

Kaj vas motivira?

Kaj potrebujete za povečanje učinkovitosti?

Kako shajati z drugimi, da bi dosegli zastavljene cilje?

So čustva negativna in pozitivna?

Velikokrat slišimo, da so čustva negativna ali pozitivna, osebno menim, da čustva le so. Seveda so lahko tudi manj prijetna, zato verjetno nekaterim tudi pripisujemo negativen pomen.

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih