REKLA SEM NE

Zgodba o krofu in asertivnosti

In če sem iskrena (predvsem do sebe), sem si to razkošje v preteklosti privoščila premalokrat. Zanimivo, kako je pri nekaterih postavljanje in ohranjanje osebnih meja videti tako organsko, kot nekakšna naravna danost. Spet drugi, tega nikakor niso zmožni in ob tem čutijo hudo stisko. Vmes pa plavamo tisti, ki smo se tega morali priučiti, z zgledom, s treningom, s pogovori.

 

Tik tak, tik tak

Se vam je že zgodilo, da ste nekomu želeli reči ne, pa ste ob tem doživljali hudo stisko?  Izhodi iz takšnih situacij so lahko različni. Zberemo lahko pogum in rečemo ne, a ob tem nas prežema občutek krivde. Lahko rečemo da, a nas kasneje popade jeza, ker zopet počnemo nekaj, kar nismo želeli. Jeza, o kateri sem pisala v enem prejšnjih blogov, je zanimivo čustvo. Gre namreč za čustvo, ki lahko služi kot odličen motivator, gonilo, na drugi strani pa je njeno potlačevanje lahko bomba, ki je le trenutek stran od detonacije. Tudi vsa druga čustva, ki jih potlačujemo v občutku nemoči, imajo lahko dolgoročne psihosomatske posledice.

 

Obstaja tretja možnost

V luči ohranjanja zdrave pameti in tudi sicer, nam kot tretja in najboljša možnost v komunikaciji, služi asertivnost.

Sama okoli tega ne delam prevelike znanosti, menim, da gre za vedenje in komunikacijo v kateri spoštujem sebe in druge. Ustreznega prevoda v Sloveniji še nismo našli, zato se je izraz v tej obliki ohranil. Beseda asertivnost je anglosaškega izvora in njena korena ''to assert'', ''to be assertive'', pomenita postaviti se zase, izražati gotovost, zahtevati nekaj, zagovarjati se... Najbližja sopomenka asertivnosti je samozavest, a slednja ne pokrije njenega širokega pomena. 

 

Želela sem krof  

Seveda to, da rečemo ne, še ne pomeni, da smo asertivni. Ljudje v svoji komunikaciji v principu izkazujemo tri tipe vedenj. Asertivno vedenje, agresivno vedenje in pasivno, podredljivo vedenje.

 

Asertivnost rada prikažem na praktičnem primeru, ki mi je bil pred leti predstavljen. Kot velika ljubiteljica krofov, pa vam ga zdaj, malo prilagojenega, tudi predstavljam.

 

Predstavljajte si, da se vam je »zaluštalo« krofa (po potrebi zamenjajte z drugo priljubljeno hrano). Prav predstavljate si, kako bo sočen, ravno prav sladek, mehek, proces vizualizacije se je začel, začnejo se vam cediti sline, zato pospešite korak do vaše priljubljene pekarne. Vstopite v pekarno in ga zagledate, ljubezen na prvi pogled! Stopite k vitrini in prodajalki rečete: ''En krof prosim''.  Prodajalka vzame krof, a ne tistega, ki ste ga pred tem vizualizirali in kasneje zagledali v vitrini.

 

Kaj zdaj?

  • Nekdo, ki komunicira na pasiven način, se bo najverjetneje podredil, se umaknil in ne bo rekel nič, sprejel bo krof, ki mu je bil dan. Morda se bo nekdo (s prevladujočim pasivnim vedenjem), v izogib konfliktu, trikrat ponižno opravičil in prosil za drug krof.
  • Nekdo, ki komunicira na agresiven način, se lahko razjezi na prodajalko, je pri tem glasen, se vede zelo neprijetno, češ, zakaj mu je dala najgrši krof, mar ne vidi kako je tisti drugi lepši.
  • Nekdo, ki komunicira na asertiven način, bo prodajalki, brez slabe vesti in na spoštljiv način rekel, da si želi ''tisti krof tam''.

Torej, kadar smo v komunikaciji pasivni, izhajamo iz pozicije ''jaz nisem v redu, ti si v redu''. Ko se vedemo agresivno izhajamo iz pozicije ''jaz sem v redu, ti nisi v redu''. Asertivno vedenje pa pomeni, da smo najbolj domači v poziciji ''jaz sem v redu, ti si v redu''.

 

Asertivnost je ena od ključnih in osnovnih komunikacijskih veščin, ki spodbuja komuniciranje na spoštljiv način, pri čemer jasno in samozavestno zastopamo svoja stališča, a se hkrati zavedamo sogovornikovih pravic. Potrebujemo jo zato, da jasno izražamo svoje misli, svoja stališča, da bolje rešujemo konflikte in imamo dobre medosebne odnose, pa če je to pri delu ali doma.

 

Ste asertivni?

Iz prve roke vam lahko povem, da se asertivno vedenje lahko ''natrenira''. Če vas zanima kaj več o asertivnosti, če želite preveriti ali ste tudi sami asertivni ali pa morda pri tem potrebujete svetovalno podporo, me kontaktirajte. Prednost imajo zaposleni.

 

 

Za vas piše: 

MAJA ROTAR, svetovalka

 

Po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka z več kot desetletnimi izkušnjami s področja karierne orientacije in razvoja človeških virov. Delo na področju razvoja kariere ji sledi že od njene prve zaposlitve in jo dohiti, ne glede na to h kateremu delodajalcu gre. Različne ciljne skupine ji niso tuje, takrat pride na dan socialna delavka, ki se še vedno skriva v njej. Ob tem izvaja treninge za razvoj mehkih veščin, usposablja druge strokovne delavce na področju karierne orientacije in raziskuje področje merjenja kompetenc. Matematike in fizike ne mara, a zavoljo kvalitete dovoljuje vstop merskim instrumentom v njeno polje dela. Najbolj je srečna, ko ji uspe doseči idealno razmerje med osebnim delom z ljudmi in poglabljanjem v stroko. Rada preučuje ljudi in njihovo vedenje ter pri tem uporablja različne metode. Podjetjem svetuje pri razvoju kadrov, njihovim zaposlenim pa glede njihovega lastnega razvoja.

 

Maja je vodja projekta Svetovanje za zaposlene (projekt sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport).

 

Sodelavci o Maji:

  • Zapomni si vsa imena.
  • Izredno zanimivo jo je poslušati, saj vsako še tako nezanimivo stvar naredi zanimivo (včasih jo sogovorniki poslušajo z odprtimi usti).
  • Usmerjena je v ideje (strokovnjakinja) zagnana za ideje, ne odstopa od začrtanih ciljev, preudarna (premisli, preden se odloči).

 

Maja je dosegljiva na:

maja.rotar@cene-stupar.si

030 704 364

Za nami so pestri Dnevi svetovalnih središč in Tedna vseživljenjskega učenja.

 

Kaj smo do sedaj počeli?

 

Uspešno smo kljubovali koroni in izpeljali različne delavnice na katerih smo vadili spomin, se učili slepo tipkati, ugotavljali učne tipe in poklicne interese ter iskali svoje sidro. Bili smo tudi gostje na Zavodu RS za zaposlovanje (UE Domžale), kjer smo predstavljali projekt #Začetna integracija priseljencev, prav tako pa ste nas lahko obiskali na stojnici Mestne knjižnice Ljubljana. Pri tem nismo pozabili na naše odlične projekte #Korak-Kompetence za razvoj kariere ter #Svetovanje za zaposlene.

 

 

 

 
 

 

Izjava svetovanca

 

G. Eugene Kuznetsov, svetovanec Svetovalnega središča osrednjeslovenske regije, nam v kratkem intervjuju predstavi, kaj je pridobil s svetovanjem, ter koristi reševanja vprašalnika SVOS.

 

Vabljeni k ogledu!

 

 

 

 

 

Imate dodatna vprašanja? Pišite nam.

Pišite nam

Vaš e mail naslov

Vprašanje

 

 

 

Aktualno

september 2020
  • po
  • to
  • sr
  • če
  • pe
  • so
  • ne
  • 31
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
  • 21
  • 22
  • 23
  • 24
  • 25
  • 26
  • 27
  • 28
  • 29
  • 30
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4

Povezane novice

Kako se vidite sami, kako vas vidijo drugi?

Kaj vas motivira?

Kaj potrebujete za povečanje učinkovitosti?

Kako shajati z drugimi, da bi dosegli zastavljene cilje?

Kaj so vrednote?

Vrednote so tista globoko zasidrana prepričanja, ki nas motivirajo, vodijo naše interese in naše vedenje. Opredeljujejo, kaj je za nas dobro, predvsem pa, kaj je za nas pomembno. So razlog, ZAKAJ nekaj počnemo.

Naše osebne vrednote so urejene v nekakšen sistem, ki izvirajo iz matične družine. Vrednote namreč niso prirojene temveč priučene. Nekatere igrajo pomembno vlogo v našem življenju, druge pa stransko. Vrednota je tista, ki bo definirala odnos med posameznikom in nekim ciljem ali neko drugo osebo. To, kar je pomembno nekomu, morda ni pomembno komu drugemu.

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih