TUJCI ≠ BEGUNCI

20. junija vsako leto obeležujemo svetovni dan beguncev, a tudi drugače je veliko govora o migrantih, beguncih, prosilcih za mednarodno zaščito, osebah z mednarodno zaščito. Preko pogovora velikokrat ugotovimo, da marsikdo napačno tolmači izraze povezane z migrantsko tematiko. Torej začnimo pri osnovah.    

Kdo ali kaj je   

Migrant je oseba, ki se seli iz enega kraja v drug kraj in navadno spremeni kraj stalnega ali začasnega prebivanja.

 

Priseljenec je, kdor se priseli. 

Tujec je oseba, ki nima slovenskega državljanstva in še ni vložila vloge za mednarodno zaščito.  

 

Prosilec za mednarodno zaščito je oseba, ki prihaja iz tretjih držav ali je brez državljanstva in je podala prošnjo za mednarodno zaščito. 

 

Oseba z mednarodno zaščito je tista, ki ima status begunca. 

 

Begunec je oseba, ki utemeljeno in verodostojno izkaže, da je v matični državi ogrožena zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, veroizpovedi, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju. 

 

Subsidiarna zaščita se prizna osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar obstaja utemeljen razlog, da bi bila ob vrnitvi v izvorno državo soočena z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, ki zajema smrtno kazen ali usmrtitev, mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi ter zaradi resne in individualne grožnje za življenje ali svobodo prosilca zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

 

Azil je mednarodna zaščita.  

Republika Slovenija je kot država podpisnica Ženevske konvencije in članica Evropske unije (EU) dolžna nuditi mednarodno zaščito tistim posameznikom, ki zaščite niso deležni v državi njihovega državljanstva oziroma v njihovi izvorni državi. Mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite. 

 

Koliko, kje in od kod so 

Tujci 

So nastanjeni v sprejemnici azilnega doma, dokler ne podajo vloge za mednarodno zaščito. Samo v letu 2018 je po uradnih podatkih policija obravnavala 9149 ilegalnih prihodov.  Najpogosteje so prihajali iz Pakistana, Afganistana in Alžirije. 

Prosilci za mednarodno zaščito 

Od leta 1995 do konca leta 2018 je oddalo vloge 8459 prosilcev za mednarodno zaščito. Trenutno so nastanjeni v azilnem domu in v dveh izpostavah azilnega doma. V zadnjih treh letih je bilo največ prosilcev iz Afganistana, Alžirije, Pakistana, Iraka, Irana,  Sirije, Turčije, Maroka in Eritreje.   

Osebe z mednarodno zaščito v Sloveniji 

Konec januarja 2020 je po uradnih podatkih v Sloveniji bilo 723 oseb z mednarodno zaščito. Največ oseb je dobilo status leta 2016. Nastanjene so v dveh integracijskih hišah, v zasebnih nastanitvah in v stanovanjih, ki jih je začasno določila vlada RS, mladoletniki so v dijaških domovih, dobra petina pa se nahaja v tujini. V letu 2018 je največ oseb dobilo mednarodno zaščito iz Sirije, Eritreje, Turčije, Irana in Iraka.  

 

Prvi korak  

Pri vključevanju priseljencev v večinsko družbo je gotovo najpomembnejša integracija, ki  hitreje poteka, če priseljenci znajo jezik večinskega prebivalstva. Poglavitno vlogo ima torej učenje slovenskega jezika, ki naj se začne že ob prihodu v azilni dom.

 

Naš zavod izvaja tečaje slovenskega jezika v azilnem domu od leta 2009. Trenutno izvajamo v azilnem domu in njegovih izpostavah vsak delovnik projekt Opismenjevanje in učna pomoč za prosilce za mednarodno zaščito, ki prosilcem omogoča takojšen stik s slovenščino, digitalno opismenjevanje in učenje jezika v obliki t. i. jezika v živo, ki udeležence pripravlja na samostojno življenje v azilnem domu in izven njega. Pri učni pomoči pa pomagamo šoloobveznim otrokom prosilcem pri učenju, opravljanju domačih nalog, z raznovrstnimi delavnicami bogatimo njihov vsakdan in razvijamo različne veščine.

 

Za več informacij povezanih s projektom Opismenjevanje in učna pomoč za prosilce za mednarodno se obrnite na katja.potocnik@cene-stupar.si.     

 

  Viri:  

 

 

 

Za vas piše: 

KATJA POTOČNIK NUSSDORFER

 

Po izobrazbi je profesorica zgodovine in italijanščine. S poučevanjem se ukvarja že desetletja in je nepogrešljiv del njenega vsakdana. Poleg tradicionalnih metod poučevanja je preizkusila tudi sugestopedijo in superlearning, že od idejne zasnove dalje pa je vpeta v metodo MMLT (Montessori  Metodology in Language Training). Radovednost in vedoželjnost jo vodita tudi na druga področja: prevajala je tako strokovne kot poljudne priročnike, tolmačila na različnih mednarodnih dogodkih in konferencah, ljubezen do knjig jo je pripeljala do dela v knjižnici, moderirala in organizirala je različne dogodke na kulturnem področju ter vodila različne delavnice za otroke, mladino in odrasle. Katja je organizatorka izobraževanja odraslih, koordinira in organizira aktivnosti Interkulturnega centra v okviru Mestnega programa izobraževanja odraslih, skrbi za vsakodnevno učenje slovenskega jezika odraslih in učno pomoč šoloobveznim otrokom v azilnem domu in njegovih izpostavah ter koordinira in organizira program Integracija na trg dela za osebe z mednarodno zaščito in državljane tretjih držav.

 

Katja je vodja projekta Opismenjevanje in učna pomoč za prosilce za mednarodno zaščito, ki ga sofinancira Evropska unija, Sklad za azil, migracije in vključevanje, ter Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, vodja projekta Integracija na trg dela, ki ga financira ZRSZ in  koordinatorka Interkulturnega centraki ga financira MOL.

 

Sodelavci o Katji:

  • Pri svojem delu je strokovna in zanesljiva.
  • Vedno pripravljena na nove izzive.
  • Učiteljica italijanščine z dušo in srcem.
  • Z veseljem priskoči na pomoč.

Katja je dosegljiva na:

katja.potocnik@cene-stupar.si,

030 313 617​

Za nami so pestri Dnevi svetovalnih središč in Tedna vseživljenjskega učenja.

 

Kaj smo do sedaj počeli?

 

Uspešno smo kljubovali koroni in izpeljali različne delavnice na katerih smo vadili spomin, se učili slepo tipkati, ugotavljali učne tipe in poklicne interese ter iskali svoje sidro. Bili smo tudi gostje na Zavodu RS za zaposlovanje (UE Domžale), kjer smo predstavljali projekt #Začetna integracija priseljencev, prav tako pa ste nas lahko obiskali na stojnici Mestne knjižnice Ljubljana. Pri tem nismo pozabili na naše odlične projekte #Korak-Kompetence za razvoj kariere ter #Svetovanje za zaposlene.

 

 

 

 
 

 

Izjava svetovanca

 

G. Eugene Kuznetsov, svetovanec Svetovalnega središča osrednjeslovenske regije, nam v kratkem intervjuju predstavi, kaj je pridobil s svetovanjem, ter koristi reševanja vprašalnika SVOS.

 

Vabljeni k ogledu!

 

 

 

 

 

Imate dodatna vprašanja? Pišite nam.

Pišite nam

Vaš e mail naslov

Vprašanje

 

 

 

Aktualno

september 2020
  • po
  • to
  • sr
  • če
  • pe
  • so
  • ne
  • 31
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
  • 21
  • 22
  • 23
  • 24
  • 25
  • 26
  • 27
  • 28
  • 29
  • 30
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4

Povezane novice

Zgodba o krofu in asertivnosti

So čustva negativna in pozitivna?

Velikokrat slišimo, da so čustva negativna ali pozitivna, osebno menim, da čustva le so. Seveda so lahko tudi manj prijetna, zato verjetno nekaterim tudi pripisujemo negativen pomen.

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih